Ko zmanjka besed
govorijo pesmi

NAŠA ZGODBA

Tako kot vse pravljice, se tudi ta začne za devetimi gorami, za devetimi vodami,…. v mestecu Trebnje na dolenjskem. Na soparen poletni večer v letu 2003 se trojica kolegov najde s kitaro v roki in pesmarico s takratnimi the best of komadi, katere prepevajo vse do jutranjega svita. Namesto nad seksom, drogami in poceni pijačo se navdušijo nad idejo o ustanovitvi lastnega benda. Zavedajo se trnavosti te poti, a ob nedavnih uspehih bendov kot so Bepop, Make up 2 in posledično razpada Spice Girls naše junake Žana, Uroša in Simona to navda z ustvarjalnim zanosom in željo po užitkih rokerskega življenja.

Leto dni kasneje presenetljivo še ne podležejo pijači in tako na nek lep in pomemben dan kolega Borut Ajdič in Žan Ograjšek v lokalni glasbeni trgovini za šalo zaigrata nekaj štiklcov.Še isti dan se ponovno zedinita skupaj z Urošem in svoji ideji sklenejo dati stvarno obliko. Z Borutovimi nekajletnimi izkušnjami na kurzweilu in Žanovimi nespornimi kitarskimi sposobnostmi sta od Uroša za sodelovanje v bendu pričakovala kaj več od zgolj osebnostnih kvalitet, torej igranje nekega inštrumenta, in tako se začne učiti spretnosti igranja na bas kitaro.

V naslednjih tednih se veselje do muzike le še stopnjuje, sposodijo si tudi prave električne instrumente in “feršterkerje”, kar predvsem sosedje kmalu obžalujejo, za prve prave vaje pa so potrebovali le še svoj lastni glasbeni kotiček.  Tu priskoči na pomoč dobrodušni gostilničar Janez Mišič in jim odstopi takrat neizkoriščene prostore zadaj za svojo gostilno (Epp: vsi željni dobre kapljice ne omahujte in se nam pridružite v gostilni Mišič v Štefanu pri Trebnjem). Na prvih vajah pa na žalost (oziroma srečo) pridejo tudi do spoznanja, da pravzaprav noben od njih ne zna peti. K sodelovanju povabijo Mitjo, ki ga odlikuje glas in predvsem stas, Mitja se aktivno posveti skupini in zaradi tega zapusti orkestralne vode, kjer že od rane mladosti špila klarinet.

Sledijo meseci učenja prvih preprostih melodij, druščina pa se ob vsem tem nezaslišano zabava. Kot je očitno, a vendar dobro zakrito v prejšnjem stavku, mladeniči sledijo rokerski tradiciji, ki nikakor ni skrita nekje v prvem odstavku in tako na nekem lokalnem žuru srečajo dva Trebanjca s podobnimi pogledi na glasbo. Aleš Blažič in Dejan Udovč sta nekaj let nazaj sodelovala v rock bendu in obilne količine pijače kmalu pripeljejo do sklenitve prijateljstva in posledično glasbenega sodelovanja. S svojimi glasbenimi izkušnjami v vlogi bobnarja in kitarista pomembno pripomoreta k razvoju skupine. Sledi obdobje preigravanja rock in punk hitov, nastajajo pa so tudi prve zamisli za avtorsko glasbo.

Prostor za vaje ali po domače Jajček se počasi polni z kvalitetnejšo lastno opremo in prijetnimi odmevi po stenah, a zgodba naredi tudi nepričakovan zasuk. Zaradi drugih obveznosti skupino nepričakovano zapustita najnovejša in hkrati tudi najbolj izkušena člana, Dejč in Aleš.

Ostali padejo v ustvarjalno depresijo in z njimi tudi natakarice širom Trebnjega. Po krajšem aktivnem oddihu v kliniki zaprtega tipa nekje v tujini, najdejo novega bobnarja Florjana Rota. Bendu se aktivno pridruži še Simon Širec na saksofonu in kmalu pričnejo z ustvarjanjem lastne glasbe in promocije pred ženskim spolom. Pred koncem leta bendu še določijo ime – D’Neeb (beri d neb), ki se nazaj prebere bend, kar so hlastno pograbile najstnice v prvi vrsti za različne tetovaže in napise.

Spomladi sledijo prvi živčni koncerti pred živo publiko, na kar se pripravljajo celo zimo z nastopi pred Ančkami. Za eno manjkajočo Ančko ne okrivijo Simona, ki nikakor ni kriv za izginulo žensko figuro. Leto 2005 torej mine v znamenju nabiranja izkušenj na raznih odrih in prvih snemanj. Okrepi se še pleh sekcija z Blažem Avbarjem na trobenti, bobnarske palčke pa prevzame Gregor Merlin, prišlek iz razpadle novomeške skupine Nameless.

V letu 2006 velja omeniti prva resna snemanja v studiju RSL z producentom Tomažem Marasom – Motom, kar obrodi sadove v obliki izbora za pesem tedna na radiu Krka. Skupina trese koncertne odre po Dolenjski, kateri pa ostanejo brez vibracij zvokov klaviatur.

Z novim letom se priključijo on-line skupnosti z uradno spletno stranjo, ki glas o skupini ponese še v sosednjo vas. Po dveh razburljivih predizborih pa se uvrstijo na Rock Otočec 2007 in na tekmovaju za naziv najboljše slovenske neuveljavljene glasbene skupine Rock Otočca 2007 zasedejo drugo mesto v konkurenci 150 slovenskih bendov. Delajo tudi družbo ostalim najbolšim 12 bendom na kompilaciji RO 07, ki se prodaja kot priloga pisanim medijem. Na Otočcu so se imeli fino, spili so tudi eno pivo.

Na nekaj koncertih zasedbo okrepijo backvokalistki Ida in Bojana, ki pri enem od fantov vzpodbudijo čustva , ki jih do takrat še ni poznal. Tekom leta se mudijo še na snemanjih v RSL-u, katerih rezultat sta pesmi Opcije in Avanturaholiki. Po končani sezoni kmečkih opravil, pa se na tekmovanju International live award (Slovenia), ki je potekal v Mariboru – ŠTUK, uvrstijo med tri najbolše skupine iz naše kokoške, in sicer po izbiri kritikov in prisotne publike. Priigrali so si koncert na Dunaju, kjer doživijo odličen odziv in izkušnjo.

Usoda in organizatorji so že tako želeli, da D`NeeB-ovci postanejo del Rock Izziva 08, ki je potekal v klubu K4. Po snemanjem na radiu Študent, je bila pesem Pozitiva objavljena na kompilaciji »Best of RocKIzziV 08«. Saksofonista Simon pa življenska pot ponese na dunajsko akademijo. Po krajšem referendumu njegovo mesto v pleh sekciji zasede Andrej Tomažin, zvezda stalnica na že nekaj koncertih. Ritem sekcijo pa okrepi Luka Pate, s čutom za triangel in backvokale.

Začetek leta 2009 zaznamuje dogodek, ki prej ali slej doleti vsak bend. Pevec Mitja sredi koncerta pade iz odra! K sreči je s pitjem vročega čaja prišel nazaj v svojo formo, hvaležen je bil tudi za pisma in rože. Fantje se sredi poletja preselijo na novo lokacijo za vaje in terapevtske dejavnosti, pri urejanju prostora pa upoštevajo osnovno pravilo Jing in Jang. V jeseni so se radi zadrževali v studiju MARS, kjer so posneli več novih pesmi. Med drugimi balado Mala, ki je v letu 2010 dosegla radijske valove. V zasedbo pa zapiha svež vetrič, saj kitarske strune po novem drgne Anže Podgornik, v pleh sexciji pa še dodatno piha Simon Šoln. Oba že stara glasbena mačka, kljub svoji nedolžni mladosti.

V sedanjosti zasedba sedmih D´Neebovcev definira svoj slog kot ska punk disco funky rock,etc…, ki ga neuradno za premostitev treme uporabljajo tudi na lepotni kliniki Fabjan. Poleg glasbe se ukvarjajo tudi s šivanjem gubelinov, vinogradništvom, balinanjem in še z drugimi zapečkarskimi dejavnostmi. Med tem pa špilajo na majhnih klubskih in tudi velikih odrih, ob velikih imenih naše glasbene scene, katere akterji počasi postajajo tudi oni.